Baetapele go tšwa go dihlopha tša merafe ya ditšo tše di fapanego ba tla šomišana ka go National Dialogue/Poledišano ya Bosetšhaba le go feta le fao

Baetapele go tšwa go merafe ya ditšo tše di fapanego ba kwane ka go šomišana ka seboka ka ga ditherišano tšeo di tlago ba tše di tiilego e bile e le tša go laetša tshepano gare ga bona le ka go boledišana ka merero yeo e ba amago ka moka ga bona le ge e le ka ga diphapano tšeo di ba amago. Dihlopha di tla thoma ka go hlopha goba go ngwala tokomane ya dintlha tšeo di hlolago diphapano mo gare ga merafe ya ditšo tše di fapanego le go leka go šišinya ditharollo tša mathata a. Tokomane ye ya diinphuthi goba dintlha e tla ba ya išwa ka go National Dialogue.

Tšhomišano ka dihlopha (ka seboka) e swanetše go ba le maikemišetšo a go bona  gore go ba le bokamoso bja khutšo le tšwelopele go bana ka moka ba merafe ya ditšo tša go fapana ba lefase le goba naga ye. Mešomo ya bona e swanetše go gola go feta le ka morago ga National Dialogue. Tšhomišano ka seboka e tlile ka morago ga gore baetapele ba kwane ka go tsenela dipoledišano ka go National Dialogue. Sehlophatšhomo se ile sa kgethwa go ngwala tokomane ya dintlha goba diinphuthi gore e tle e amogelwe ke baetapele le go rulaganya lenaneo la ka fao ditšhomišano ka seboka di swanetšego go sepla ka gona.

“Go ba gona ga merafe ya ditšo tše di fapanego ke tiragalo ye e phethagetšego goba ye e kgonagetšego e bile ye e tsebegago; Afrika Borwa ga se ya dulwa ke batho ba tee e le naga fela. Baetapele bao ba etišago setšo, bohwa, go itseba go ya ka setšo le go amogela setšo sa merafe ka mo dikgopolong tša bona le ka fao ba bonago batho le ditšhaba, ba swanetše go fiwa kamogelo ye e kgotsofatšago ga botse mo gare ga bao ba tšeyago bonoši goba mmušo go ba gare ga sebopego sa dikgopolo tša bona. Gore poledišano e sepele gabotse ka tshwanelo diphapano tša maemo a dikgopolo tša badudi di swanetše go amogelwa le go bewa lenaneong. Go bohlokwa go dira gore  go be le sekgoba sa kgonagalo ya go ba gona ga merafe ya ditšo tša go fapafapana le ge e le merafe e mengwe yeo e lego maswika a motheo a ditšaba tša rena le go bapala karolo ye bohlokwa mo thulaganyong ya bokamoso bja bona le go ba le maemo a go ikemela mo go dilo tšeo di ba amago.” O bolela bjalo Barend Uys, yo e lego yo mongwe wa badulasetulo sa sehlophatšhomo.

“Baetapele ba merafe ya ditšo tše di fapanego ba laletšwa le go hlohleletšwa go tsenela gore ba be karolo mo go boipiletšo bjo le gore ba tle ba kgone go fa dikakanyo ka go mathata ao a lebanego merafe ya ditšo tše di fapanego le dikgonagalo tša go humana ditharollo tša mathata a. Dikokwane tše di swanetše go bewa gare ga dipoledišano go fa tiišetšo ya gore go ba le bokamoso bjo bo tiilego bja khutšo le tšwelopele mo ditšhabeng tša naga ye le gore e ba dikokwane tšeo di lebelelwago ke tshepedišo ya National Dialogue. Taletšo ye ya tšhomišano ka seboka e romela molaetša o bohlokwa gore ditšo tša merafe ya go fapana le baetapele ba bona – bao ga ntši mantšu a bona a sa theetšwego goba gona go kwewa – ba tšeya maikarabelo le ditiišetšo tša go tsenela dipoledišano gare ga bona gore ba be le dikgolego le phedišano ka khušo gare ga ditšhaba le bokamoso bjo bo thabišago bja ditšhaba tša lehono.” O feleletša ka go realo Nkosi Langa Mavuso, yo e lego e mongwe wa Badulasetulo ba Sehlophatšhomo sa National Dialogue

Bontšhi bja tshedimošo mabapi le mošomo wa tšhomišano ka seboka, go balwa le diinphuthi goba dintlha tša go ya go National Dialogue, go tla dirwa gore di humanege ka go www.peoplesdialogue.org.za.